Drnovšek ostaja v osrčju Slovenije

Po dolgoletnem odločanju je sodni epilog dobila zgodba o sporu med Občino Zagorje in dediči pokojnega predsednika vlade ter premiera dr. Janeza Drnovška. Zadeva je na zaključek čakala leta, saj je pokojnikov sin Jaša Drnovšek kot siceršnjo pravico izkoristil vse možne pravne poti in je sedaj piko na I dalo Ustavno sodišče.
Občina Zagorje ob Savi, kjer je nekaj časa bival in tudi delal pokojnik, je v spomin nanj poimenovala osrednji mestni park in vanj postavila tudi njegov doprsni kip. Takšno odločitev je po anketah sodeč podprla tudi večina vprašanih občanov. S poimenovanjem parka in postavitvijo kipa pa se, kot zatrjevano skladno z željami, stališči in filozofijo dr. Drnovška, niso strinjali njegovi svojci. V njihovem imenu je zato pokojnikov sin Jaša Drnovšek na trboveljskem Okrajnem sodišču vložil v pravdnem postopku tožbo zoper Občino Zagorje za odstranitev kipa ter preimenovanje parka.

 

Prvostopno sodišče DA, Višje NE

Prvostopno sodišče je ugodilo tožbi, na sodbo pa se je Občina pritožila. Višje sodišče je zavrnilo prvostopno sodbo in tožnikovo tožbo. Odločitev temelji na presoji, da je bil dr. Drnovšek zaradi političnih funkcij in kasneje tudi kot pisatelj in filozof javna oseba najvišje stopnje oziroma absolutno javna oseba par excellence, zaradi česar se je polje njegove zasebnosti trajno zožilo. Višje sodišče je sprejelo tudi stališče, da je med pravico do pietete svojca in osebnostno pravico pokojnega tesna prepletenost v smislu, da svojci ne morejo uspeti z odstranitvenim zahtevkom, če z njim ne bi uspel niti pokojnik, če bi še živel. Dedičeva pravica do pietete naj bi trčila ob pravico javnosti do informiranja v enaki meri in obsegu, kot bi z njo kolidirala pokojnikova osebnostna pravica do zaščite lastne podobe in imena. Slednja naj bi bila za absolutno javne osebe par excellence sicer lahko omejena, a le, če se posega v strogo intimno sfero z namenom očitne zlonamernosti, usmerjenje zgolj v potešitev zvedavosti ljudi. Postavitev kipa in poimenovanje parka po stališču sodišča ne spada vanjo. Poseg v del zasebnosti dr. Drnovška je dovoljen, ker je poimenovanje parka ali postavitev kipa v našem kulturnem krogu odraz spoštovanja in ker kip tudi brez dodatnih oznak lahko posreduje javnosti informacije o vlogi pokojnega kot predsednika vlade in države. Postavitev kipa in poimenovanje parka naj bi bila v interesu javnosti. Soglasje svojcev za poimenovanje javnih prostorov po določilih veljavne tozadevne zakonodaje ni potrebno.

NE še Vrhovno in Ustavno sodišče

Ustavno sodišče, ki je v verigi instanc zadnje odločalo o sporu, se je zaradi redkosti ali cel

o nenavadnosti predmetne zadeve pri odločanju oprlo tudi na tuje odločitve v podobnih ali enakih zadevah. Pri iskanju odgovora, ali pomenita postavitev kipa in poimenovanje parka brez soglasja svojcev dopusten poseg v pravico svojca do pietete, sta sodišči na to, v praksi zelo redko zastavljeno vprašanje, iskali tudi v tujih sodnih odločitvah in v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice s področja varstva zasebnega življenja in osebnostnih pravic javnih oseb v povezavi s pravico do svobode izražanja oziroma zasledovanja drugega javnega interesa. V obravnavani zadevi je bilo ključno vprašanje meja pravice do zasebnega življenja in osebnostnih pravic javne osebe in sicer, v kolikšni meri ima javna oseba možnost odločanja o uporabi svojega imena in podobe. Prav ta vprašanja pa judikati, na katere se sklicuje Višje sodišče, tudi rešujejo. Sodišče se je nadalje postavilo tudi na stališče, da tako kot mora politik trpeti večje zanimanje javnosti v zvezi z njegovim političnim delovanjem in s tem trpeti posege v njegovo pravico do zasebnega življenja in osebnostno pravico, tako mora ta oseba trpeti tudi, da se je bo javnost, prav zaradi njenega političnega delovanja, želela spominjati na način, ki je običajen v tem kulturnem krogu. Zato sklicevanju sodišča na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice in na rešitve tuje sodne prakse, kljub temu, da tudi senat pri odločanju ni bil povsem enoten, ni mogoče očitati nerazumnosti in uporabe kriterijev, ki jih ne bi smelo uporabiti. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo Jaše Drnovška zavrnilo in kip ter park z imenom dr. Drnovška ostajata.