Občina Zagorje letošnje leto začenja z vrsto načrti in investicijami. Proračun je težak skoraj 22 milijonov, pri čemer Občina načrtuje tudi skoraj polovico več odhodkov kot lani in predlani. Proračun 2021 je podlaga za financiranje vseh obveznosti, ki jih lokalni skupnosti nalaga zakonodaja. Usmerjen je zelo socialno, saj Občina na področju sociale podpira tudi nekatere programe v večjem obsegu, kot nalaga zakonodaja. Obenem pa je proračun naravnan tudi zelo investicijsko. Med odhodki je kar 8,1 milijona oziroma 37% vseh načrtovanih odhodkov namenjenih za investicijska vlaganja. Spekter občinskih investicij v letu 2021 je zelo širok. Izvajanje nekaterih projektov, predvsem projektov v okviru Dogovora za razvoj regij »Kolesarska steza Zagorje – Orehovica« in Ekonomska poslovna cona Zagorje« in tudi nakup električnih koles ter postavitev postajališč zanje, je znatno podprto s sredstvi državnega proračuna in proračuna EU.

Brez neplačanih zapadlih obveznosti
Občina bo načrtovane investicije poleg z lastnimi sredstvi, sredstvi državnega proračuna in proračuna EU financirala tudi z bančnim kreditom. Obseg prihodkov, načrtovan v letu 2021, ne zadošča za financiranje vseh načrtovanih investicij, zato bo Občina najela bančni kredit v višini največ 2,5 milijona. Proračun za leto 2021 ne vključuje sredstev, s katerimi bi Občina poravnavala izgubo, neplačane račune ali kakršnekoli druge neplačane zapadle obveznosti predhodnih let. Občina je v letu 2020 vse svoje obveznosti do dobaviteljev in bank poravnavala v celoti in na rok ter po stanju konec leta 2020 ne izkazuje neplačanih zapadlih obveznosti. »Občina v svojih evidencah izkazuje obveznosti iz naslova dolgoročnih kreditov do poslovnih bank in pristojnega ministrstva iz naslova povratnih sredstev. V proračunu za leto 2021 imamo zagotovljen primeren obseg sredstev, da bomo lahko vse obveznosti, torej obroke kreditov in obresti iz naslova dolgoročnih kreditov servisirali v skladu z amortizacijskimi načrti financerjev,« pravi župan Matjaž Švagan.

Želja več črpanja sredstev EU
Kar se tiče razpisov, si Občina želi čimprejšnje ponovitve razpisa za naložbe v šolske objekte Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, saj jo letos čakata dve veliki investiciji v šolski prostor – gradnja novih prostorov za potrebe Glasbene šole Zagorje v nekdanji upravni stavbi podjetja Svea in prenova telovadnice v OŠ Toneta Okrogarja. Razpis je bil lani po dolgih letih znova objavljen, a je bil zaradi epidemije koronavirusa v marcu tudi preklican. »Želimo si, da bi občine v novem programskem obdobju EU imele več možnosti črpanja sredstev za projekte, ki jih na svojih območjih nujno potrebujemo in so začrtani s strani lokalnih skupnosti, seveda ob hkratni ohranitvi stopnje sofinanciranja v višini vsaj 85%.
Sicer pa je Občina Zagorje zadovoljna, da je trenutna Vlada RS prepoznala pomen lokalnih skupnosti in jim z delom denarja oziroma razbremenitvijo občinskih proračunov, za kar so bile prikrajšane v preteklosti, priznala da so prav občine tiste, ki omogočajo gospodarski, ekonomski in socialni razvoj Slovenije,« še meni župan.

Foto: ČZ

Občina Zagorje je okrasitev za božično novoletne praznike na mestni ploščadi popestrila tudi s 30 mladimi smrekami. V velikih loncih posajene smreke nameravajo sedaj podariti. Lani januarja so po koncu praznikov prvič organizirali dobrodelno oddajo mladih smrek s ploščadi. Zaradi takratnega izjemnega zanimanja občank in občanov, ki so drevesa posvojili v vsega le nekaj minutah po pozivu, so se odločili, da jih tudi letos ponudijo zainteresiranim.
Mlade smreke namreč zdaj potrebujejo več prostora za svojo rast in bodo lonci premajhni. Na Občini Zagorje ob Savi zato pozivajo vse, ki imajo na vrtu prostor za novo zeleno drevo in si želijo prav mlado smreko, da jim  najkasneje do petka, 8. januarja, pišejo na naslov obcina.zagorje@zagorje.si.

Drevesca bodo v ponedeljek, 11. januarja, med 14. in 16. uro, razdelili 30 občanom, ki bodo prvi oddali vlogo, za prevoz do doma pa morajo poskrbeti sami. Občina na ta način pomaga tudi pri ohranjanju in širjenju lepšega ter čistejšega okolja.
Ker pa ima poteza Občine dobrodelno noto, vse nove lastnike mladih drevesc prosijo, da prostovoljni prispevek z dopisom »za smrečico« nakažejo Rdečemu križu Zagorje ob Savi na račun številka TRR: SI56 0233 8001 2012 282 ali Župnijski Karitas Zagorje na račun številka TRR: SI56 1913 0500 4552 758 in s tem pomagajo zagorskim družinam v stiski.

Foto: Občina Zagorje

Po porušenju in odstranitvi na črno postavljenih objektov na trboveljskem Gvidu, kjer Občina Trbovlje namerava urediti individualne parcele za stanovanjsko gradnjo, je ostalo približno 15 mačk. Živali, ki so jih hranili nekdanji najemniki, so se po porušenju večine objektov zatekle k tistim, ki še stojijo. Nekaj jih je še ostalo, ker do rušenja možnost ureditve v lastni režiji ni bila omogočena vsem. Nekateri najemniki namreč iz razlogov hospitalizacije, bolezni, okrevanja,… niso mogli sami poskrbeti pravočasno za naloženo. Zato je rušenje preostalih objektov po dosedanjih informacijah odloženo najpozneje do začetka pomladi.

Živali sedaj pomagajo hraniti sprehajalci, najemniki že porušenih in še stoječih objektov. Za namen izvedbe akcije sterilizacij in kastracij ter oddajanja se je Društvo proti mučenju živali Trbovlje povezalo tudi z njimi. »Ugotoviti je bilo potrebno za koliko živali gre, katerega spola je katera in kako je glede socializiranosti. Oceniti je potrebno tudi pri katerih živali je smiselna in možna tudi oddaja v nov dom, pri katerih pa ne. S sterilizacijami in kastracijami se je preprečilo tudi nepotrebno nadaljnje razmnoževanje in dodatno povečanje števila mačk. Društvo je ponudilo tudi pomoč s hrano,« pravi društvena aktivistka Eva Dolinar. Živalim želijo poiskati nove domove.

Želja čim več posvojitev
Kljub letnemu času in razmeram zaradi epidemije na društvu upajo, da jim bo uspelo oddati vsaj nekaj živali. Še posebej sedaj, ko imajo živali precej manj prostorskih možnosti za bivanje in manj zavetja. Svoje naredijo tudi zima, slabo vreme in nizke temperature. »Mačke so prijazne, zdrave in v primerni kondiciji. Gre za domače mačke različnih barv, nekaj med njimi je tudi takih z malce daljšo dlako. Ob prihodu v nov dom potrebujejo le nekaj časa in potrpljenja, da se bodo prilagodile,« doda Dolinarjeva. Mačke so bile po opravljenih sterilizacijah in kastracijah začasno vrnjene v dosedanje okolje. Prestavljanje pred oddajo je namreč lahko zanje po nepotrebnem zelo stresno, kar se posledično pozna tudi na obnašanju in pri hitrosti prilagajanja novemu domu.

Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo mačk se lahko zainteresirani obrnejo na društveni telefon 070 288 168 vsak delovnik in nepraznično soboto med 12.00 in 14.00 ali 18.00 in 20.00 uro ali pa na e-naslov dpmz.trbovlje@gmail.com

Pravilno hraniti
Društvo se zahvaljuje vsem hraniteljem, ki pomagajo mačkam. Obenem pa glede hranjenja nanje tudi apelirajo. Živali naj se hrani na le enem ali največ dveh hranilnih mestih. S hranjenjem na enem ali dveh mestih, ki naj bosta skupaj oziroma le malce narazen, se zagotovi zbiranje ter bivanje mačk bolj skupaj. To je potrebno zaradi pregleda in nadzora nad številom in stanjem živali, lažje je pri socializaciji in drugo. Obenem se zagotavlja večja higiena in preprečuje nepotrebna pokvarljivost hrane.
Društvo nadalje hranitelje prosi tudi, da hrano poleg ustreznosti po vrsti (mačji briketi, mačje konzerve,…) tudi primerno nameščajo. Hrano je potrebno nameščati tako, da je zavarovana pred vremenskimi razmerami (dež, sneg, veter) in pred zmrzovanjem. Ko hranijo, je potrebno počakati, da se živali najedo. Če hrane zmanjka, jo je treba dodati, če je ne pojedo, pa odstraniti ali namestiti na ustrezno mesto, kjer bo zavarovana, obenem pa bodo mačke imele do nje omogočen dostop. V nasprotnem primeru se hrana po nepotrebnem pokvari in je neuporabna. Prav tako se v primeru, da se hrana ne odstrani in pušča, zaredijo različni glodavci in drugi škodljivci. Prav tako društvo hranitelje prosi, da pospravljajo in čistijo posode za hrano po uporabi.

Foto: Neja Berger in ČZ

Katastrofa, ki jo je na Hrvaškem povzročil potres, se je dotaknila veliko ljudi. Slike in podobe, ki jih vidimo, so zares pretresljive. Med prvimi, ki so zbrano pomoč odpeljali v Petrinjo in okoliške vasi, so bili tudi Trboveljčani. Za starejše generacije to ni presenetljivo, saj je preteklost povezala tudi prav ta dva kraja, Trbovlje in Petrinjo. Med drugo svetovno vojno je bilo namreč v Petrinjo izseljenih več Trboveljčanov. Po podatkih Društva izgnancev Slovenija – Trbovlje 1941-1945 jih je bilo kar 508.
Občina Trbovlje je na pobudo županje skupaj s štabom CZ občine Trbovlje in trboveljskimi gasilci organizirala zbiranje humanitarne pomoči za v potresu prizadete kraje. Pomoč je že bila odpeljana in predana in tudi trboveljska ekipa aktivistov se je že vrnila s prvega humanitarnega obiska v Petrinji. V 12 urah so Trboveljčani, pa tudi Zagorjani in Hrastničani, zbrali 3,5 tone hrane in oblačil, 700 kilogramov je prispevala Občina Trbovlje. Posamezna podjetja in privatniki pa agregat, folije za prekrivanje streh… »V glavnem, če strnem, bilo je noro. In čustveno, koliko so ljudje darovali. Akcija se je začela na pobudo županje, potem smo preko CZ Trbovlje skupaj s trboveljskimi gasilci organizirali zbiranje. Dekleta z Rdečega križa so vsa oblačila sortirala in zapakirala v kartonaste škatle,« pravi poveljnik štaba CZ Trbovlje in vodja trboveljskih poklicnih gasilcev Simon Las.

Na pomoč strogo organizirano
Akcijo samo kot takšno in zbiranje pomoči je v izogib kaosu in izgubi vajeti bilo nujno potrebno natančno organizirati. »Vzpostavil sem kontakt s štabom CZ Petrinja in smo se dogovorili, da dostavimo pomoč v Petrinjo. Na pot smo šli s 6 vozili. Kombi podvodne reševalne službe Trbovlje, 4 gasilski kombiji in tovorno vozilo. Sam prevoz je potekal organizirano v konvoju. Na hrvaški meji so nas pričakali potapljači mesta Zagreb in člani navijaške skupine Bad blue boys, ki so bili ves dan naše spremstvo in varovanje. Naj povem, da so fantje ne glede na sloves svoje delo opravili z odliko, nam pomagali pri raztovarjanju… In bili so zraven med prvimi. Ob prihodu v Petrinjo smo se sestali s  štabom CZ in se glede na pomanjkanje ekip v samem mestu dogovorili, da gremo v konvoju do vasi, ki so bile najbolj prizadete in kjer še ni bilo razdeljene pomoči. Stvari smo dajali direktno v roke ljudem,« opisuje.
Čeprav so trboveljski gasilci vajeni marsičesa, jih je ob prihodu pričakala šokantna slika. »Stanje je po domače povedano katastrofalno. Večina hiš in objektov je porušenih ali pa neprimernih za bivanje. Ljudje, večinoma starejši, živijo na prostem, ob svojih hišah in živini. Praktično so zgubili vse, kar so imeli. Z nami v avtu je bil kot koordinator krasen človek, poznan pod imenom Bambi, ki nas je vodil po od boga pozabljenih vaseh. Neumorno dela cele dneve, čeprav je v potresu izgubil vse, kar je imel in je družino namestil k prijatelju potapljaču v Zagrebu. Skoraj pri vsaki porušeni hiši je jokal kot otrok. Res človek z velikim srcem,« nadaljuje. Pomoč je na zadnji decembrski dan, ko so Trboveljčani bili v Petrinji, prihajala z vseh strani. Res velike količine hrane, oblačil,… težava pa sta bila razdeljevanje in koordinacija. Ekipa se je v Trbovlje vrnila ob 23. uri, tako da so v prehodu v novo leto  lahko bilo ob svojih bližnjih.

Zgodbo šele začenjajo
Las je vsakodnevno v stiku s štabom CZ v Petrinji in dejansko se razen agregatov, mobilnih hišk in kaloriferjev trenutno ne potrebuje nič. »Vsa hrana in ostale stvari se bodo potrebovale na dolgi rok, saj se zadeva ne bo sanirala v mesecu ali dveh, ampak bo sanacija trajala več let. V mesto Petrinja in ostala prizadeta mesta se odslej ne spušča  konvojev, prostovoljcev in drugih, če niso usklajeni z štabom CZ in ne potekajo organizirano. Skratka, treba je imeti dovoljenje, ker drugače ni možno v takih razmerah. Županu mesta Petrinja smo predali pismo naše županje z namero pomoči, finančna pomoč pa  je bila že nakazana in izrazili željo po dodatni pomoči, o kateri se že dogovarjamo,«. V humanitarni akciji niso pozabili na živali, ki so prav tako pristale na cesti ali pa celo ostale brez lastnikov. Tudi zanje so namreč darovali in zbirali hrano.
Zgodba pomoči Petrinji pa po besedah Simona Lasa še ni končana. »Zgodbo smo šele začeli. Moram pa povedati, da smo bili vsi fantje pretreseni nad videnim in stvar je bila resnično močno čustvena. Ponosen sem na ljudi iz Zasavja, naše gasilce in potapljače, saj smo imeli problem izbrati ljudi za prevoz, ker so prav vsi želeli nuditi pomoč. Noro je bilo vse skupaj,«.

Foto: arhiv Simon Las in trboveljski gasilci